Film

Pa sem se le spravil skupaj in izdelal lestvico svojih najljubših tridesetih filmov vseh časov. Bolj obširno ne bom pisal o vsakemu posebej, saj ne verjamem, da bi to imelo nek smisel. Poskušal pa bom na kratko strniti tisto, kar me je pri filmu najbolj prepričalo, oz. kar se mi pač zdi omembe vredno. Lestvica ni odraz tega, kako je nek film objektivno dovršen in tehnično odličen, ampak odraža mojo lastno doživljanje filma in interpretacijo vsebine, tako da ne pričakujem, da se boste vsi strinjali s tem, a takšen je pač svet. Vsake oči imajo svojega “malarja”.

30. 25th Hour

Odlična igra Nortona in “Fuck” prizor ter konec so zame film naredili odlično izkušnjo.

29. Synecdoche New York

Morda najbolj globok film, kar sem jih kdaj videl. Tem in motivov je toliko, da bi lahko bilo posnetih ogromno filmov po tem enem.

28. Mar Adentro

Portret izjemnega življenja in ljubezni do morja, kar združuje vrhunska režija.

27. Sin City

Vsebuje nekatere vizualno najlepše prizore, kar jih je bilo posnetih.

26. Taxi Driver

Karakterna študija “maniaka”, ki gledalcu pusti veliko materiala za razmišljanje.

25. Into The Wild

Ustvarjeno vzdušje je neverjetno pristno in gledalca kar potegne vase, svoje pa dodajo določene zanimive filozofske misli.

24. Man On The Moon

Eden izmed najboljših preformansov v novejši zgodovini filma in biografija zelo interesantne osebe.

23. The Prestige

Suverena režija in inovativen scenarij držita gledalca v primežu vse do konca.

22. Babel

Kompleksnost pripovedi v vrhunski režiji poskrbi za odlično “razbito” pripoved.

21. There Will Be Blood

Denar, oblast, norost, Daniel Day-Lewis, milkshake

18. Full Metal Jacket, 2001: A Space Odyssey, Clockwork Orange

Poezija v različnih izvedbah mojstrsko prikazana na filmskem traku.

17. The Fountain

Pripoved o življenju s fantastično glasbeno podlago prikliče najgloblja čustva iz gledalca.

16. Oldboy

Neverjeten twist in zanimive misli naredijo film to, kar je.

15. Crash

Zelo dobro prikazana tematika rasizma, katero odlikujejo interesantne “podzgodbe”.

14. La Vita E Bella

Odličen film o razmerah v drugi svetovni vojni, ki je na trenutke precej žalosten.

13. Vanilla Sky

Pričakujem zgražanje, a zame je konec naravnost fantastičen. Občutek, ki ga imam med gledanjem konca je neponovljiv, zame film prekaša izvirnika.

12. Little Miss Sunshine

Pripoved, kateri ni para.

11. Forrest Gump

Portret človeka, ki premaga marsikaj in doživi skoraj vse.

10. Shawshank Redemption

Odlična zaporniška drama v kateri je vse na svojem mestu.

9. Adaptation

Film o pisanju filma, o pisanju filma, o pisanju filma… “so happy together”!

8. Cool Hand Luke

Posameznik proti sistemu.

7. Magnolia

Sem pač ljubitelj odličnih mozaičnih pripovedi, a ta je najboljša.

6. Eternal Sunshine Of The Spotless Mind

Precej unikatna ljubezenska zgodba, ob kateri človek ne ve natančno, kaj naj bi čutil.

5. One Flew Over The Cuckoo’s Nest

Upornik v psihiatričnem oddelku, briljantna igra Jacka Nicholsona.

4. American History X

Zelo pomembna drama, ki nosi veliko sporočilnost.

3. Pulp Fiction

“Dead nigger storage”, “Royale with cheese”, “Bad motherfucker” …

2. Fight Club

Kaos, anarhija in pretepanje. vse je združeno v vrhunski pripovedi z odlično igralsko zasedbo.

1. American Beauty

Morda se nikoli ne bom opogumil, da bi napisal kaj več o tej mojstrovini, saj sploh ne vem, kje bi začel. To je film o lepoti, o varanju, o zavedanju samega sebe, o predsodkih, o predmestju, o družbi in navsezadnje o življenju.

Nekaj let nazaj, ko sem si prvič ogledal štiridesetletnega devičnika, sem se nasmejal kot že dolgo ne. Film zame še vedno velja za eno izmed najbolj smešnih, zanimivih in originalnih komedij, kar sem jih videl. Nedolgo za tem je izpod peresa Judda Apatowa prišel nov izdelek, Knocked Up. Med ogledom sem nisem toliko nasmejal kot pri njegovemu prejšnjemu projektu, a mi je bil film vseeno zanimivejši od »devičnika«. Apatow je humorju dodal še kanček drame, kar je zame predstavljalo dokaj zanimiv film, ki me je precej pritegnil. Pred kratkim pa je v naše kinodvorane prispel še en izdelek mojstra novodobne komedije, Funny People.

Skozi film spremljamo življenje komikov, njihovo vsakdanje življenje ter razne stiske. V središče je postavljena zgodba o prijateljstvu med dvema dokaj različnima osebama, Simmonsom in Wrightom. Simmons je starejši in nesočuten človek, kateremu so dnevi šteti, Wright pa je mlad in ambiciozen komik, ki nima sreče v ljubezni. Simmons Wrighta vzame pod svoje okrilje kot osebnega asistenta, od koder sledi zgodba o iskanju ljubezni, prijateljstva, pristnih stikov in še česa.

Starejšega komedijanta je izvrstno upodobil Adam Sandler, ki bi si za svojo vlogo utegnil prislužiti nominacijo za zlati globus. Prikazal je zrelo igro brez nepotrebnega pačenja, kompleksnejša čustva je upodobil zelo verjetno in kar je najpomembnejše, uspelo se mu je vživeti v to vlogo, gledalec brez naprezanja čuti pristnost njegove igre. Dobro sta odigrala tudi Seth Rogen, ki je zame eden izmed precej podcenjenih igralcev v Hollywoodu, in Leslie Mann, ki upodobi Simmonsovo izgubljeno ljubezen.

Izdelek vsekakor ne bo všeč vsem, saj mešanje žanrov običajno ni ravno priljubljeno pri »povprečnih« gledalcih, sploh če gre za mešanje med komedijo in dramo. To od gledalca zahteva posebno razpoloženje in pripravljenost do sprejemanja tako drame kot komedije istočasno, oziroma eno za drugim. S humorističnega vidika je film zanimiv, na trenutke dokaj inovativen in smešen, a celotno gledano humor ni tisto, kar bi bilo v tem primeru Apatowovo glavno orožje. Zgodba gledalca potegne vase, vsebuje dovolj svežine, da gledalca ohrani zainteresiranega skoz film. Liki so vsi precej zanimivi, kar naredi ogled še zanimivejši in nas ohrani »prisotne« navkljub (pre) dolgemu času trajanja.

Čeprav sem celotno precej zadovoljen s filmom, me je vseeno nekaj stvari precej motilo. Prvo bi izpostavil dolžino filma. Za izdelek te vrste, bi bilo že pol ure manj čisto dovolj. Juddu ne uspe zbrati dovolj materiala za takšno, že skoraj »epsko« dolžino. Pred samim ogledom sem bil že precej »shypan«, saj sem slišal ogromno dobrega na račun filma, trailerji so bili zanimivi, napovedane so bile že razne nagrade itd. Po ogledu pa se nekako nisem uspel znebiti občutka, da sem le še enkrat pogledal trailer, a to je verjetno le posledica same navdušenosti nad filmom že dolgo pred samim ogledom. Kljub vsem motečim faktorjem je bil ogled filma zame pozitivna izkušnja, katero pa bi priporočal vsem ljubiteljem dobrih, zanimivih, drugačnih in tudi malce kompleksnejših filmov (morda je to malce premočna beseda, a vsekakor so vidni zametki nečesa »globljega«). Prepričan sem, da bi Apatow ob ugodnih razmerah bil sposoben še marsičesa večjega, kot je komedija. Navsezadnje dramatično napreduje iz filma v film in le upamo lahko, da se njegova rast ne bo ustavila.

Ocena: 8/10